Red: Ornitischia (ornitishiji) Podred: Ornithopoda (ornitopodi) Družina: Hadrosauridae (hadrozavridi)

Višina	5 m
Dolžina	10 m
Teža	3 tone
Prebivališče	Severna Amerika in Azija
Obdobje	Pozna kreda

Parazavrolof je bil eden najopaznejših predstavnikov hadrozavridov  – račjekljunih dinozavrov. Spadal je med najbolj prilagojene ornitopode, rastlinojedce reda ornitishijev. Njegova posebnost je bil nazaj nazaj usmerjen koščen izrastek na glavi. Nosni greben je bil sestavljen iz dvojne votle cevi in je segal od nosnic do konice tvorbe in od tam nazaj k lobanji. Izrastek je bil lahko dolg tudi več kot en meter, njegov namen pa je še danes nejasen. Možna razlaga je, da mu je služil kot krepilo zvoka, tako proizvedeni glasovi so se lahko slišali podobno kot trobentanje in so imeli morda svoj namen pri dvorjenju, ali pa je bilo svarilne ali strašilne narave. Možno pa je tudi, da je po votlini v lobanji krožil zrak in s tem hladil možgane.

Nekateri paleontologi menijo, da je bil koščeni greben namenjen preprosto razmikanju drevesnega goščavja, ko se je prebijal po gozdovih, ki jih je naseljeval. Na hrbtu je imel namreč še dodatno brazdo, v katero se mu je greben pri določeni telesni drži točno ulegel, kar pa je živali dalo aerodinamično obliko. Najbrž se je gibal po vseh štirih, brez problema pa se je lahko postavil tudi pokonci.

S kljunom, podobnim račjemu,je parazavrolof lahko z lahkoto trgal vlaknate rastline cvetnice, ki so se v večjem številu pojavile v pozni kredi, in nežne poganjke iglavcev. Spredaj na gobcu ni imel zob, je pa zato imel zadaj v zgornji in spodnji čeljusti več vrst kočnikov, ki so se po obrabi sproti obnavljali.