Jura je poimenovana po švicarskem gorovju Jura, kjer so našli veliko fosilov iz tistega časa. Posebno pogosto so v usedlinskih plasteh tega obdobja našli amonite in belemnite, dva tipa glavonožcev. Amoniti so se zelo raznoliko razvijali. Nekateri so bili zelo majhni, drugi pa so dosegli velikost tudi do 1,8 metra, spiralno ohišje je bilo gladko ali pa bogato okrašeno. Na njihovem jedilniku so bili majhni organizmi, ki so jih našli nad morskim dnom. Belemniti so zrasli v dolžino tri metre. Imeli so stožčasto obliko in lupine z veliko apnenca. Drugi morski prebivalci so bili školjke, polži, raki, morske lilije in podobno.

Jurska morja so poleg naštetih naseljevali tudi številni plazilci in dinozavri. Najbolj znan je ihitozaver, ribji zaver. Popolnoma se je prilagodil morju in je v njem tudi kotil mladiče. Morja sta naseljevala tudi pleziozaver in elazmozaver, oba morska plenilca, a sta se ta, za razliko od drugih, lahko zadrževala tudi na obali.

Krokodili so lovili v plitvih vodah, lahko pa so plavali tudi več kilometrov daleč po odprtem morju. Na kopnem so se močno razbohotili plazilci, med katerimi je bila posebno dobro zastopana veja  zavromorfov, ki obsega dinozavre, leteče zavre, kuščarje, kače, krokodile in ptice. Druga veja plazilcev, ki so bili podobi sesalcem (teromorfi), je doživela svoj razcvet že v permu in triasu, v juri so pa živeli le še njihovi potomci, sesalci.

V  času jure so mogočne kopnine razpadle na manjše celine. Širjenje plitvih morij je prineslo  dež v predele, ki so bili prej puščave. Na nekaterih območjih je bilo podnebje toplo in vlažno, tam se je bujno razbohotilo rastlinstvo. V tem okolju so se razkošno razvijali dinozavri in nastali so mnogi novi rodovi.

Proti koncu jure, pred 145 milijoni let, so se ločile južne in severne celine. Severna Amerika se je ločila od Afrike, ostala pa je še povezana s Severno Evropo. Indija se je najbrž od takrat naprej pomikala proti severu. Med Afriko in še vedno povezanimi kopninami Severne Amerike in Evrope, pa tudi med Severno Ameriko in Azijo so se čez nižine razmahnila plitva morja. Tečajnih gmot polarnega ledu, ki bi vezali nase večje količine vode, ni bilo.

Toplo podnebje se je nadaljevalo še v kredi. Pogosta deževja so ustvarjala idealne razmere za rast praproti, iglavcev in ginkgovcev. Te rastline so uspevale zlasti na območju deltastih izlivov pogosto poplavljajočih rek, kamor je naplavljalo plodni pesek. V teh močvirnih gozdovih so ogromni rastlinojedci, kot na primer brahiozaver in brontozaver, našli odlične pogoje za življenje. Tudi stegozavri v Severni Ameriki in tuodžiangozavri v Aziji so do konca jure dosegli največjo vrstno raznolikost. Nekateri predstavniki teh skupin so preživeli celo do konca krede.

Poleg rastlinojedcev so se čez vse celine širili tudi številni veliki in majhni roparski zavri. Med velike roparje sta spadala dilofozaver in alozaver. K manjšim spretnim lovcem prištevamo na primer kompsognata, ki ni bil večji od kokoši. Prehranjeval se je večinoma z žuželkami, kot so kačji pastirji, in drugimi majhnimi živalmi. Iz približno tega časa izhaja prva znana praptica arheopteriks.

Sorodnost živali in rastlin zanesljivo dokazujejo nepomembne značilnosti organizma, detajli, ki niso tako zelo močno podvrženi spremembam zaradi uporabe in načina življenja, da bi se morali prilagoditi, in ohranjajo lastnosti. Plazilce, ki so si na zunaj zelo podobni ali pa precej različni, lahko razvrščamo po zgradbi zob ali lobanje, različne rastline pa uvrščamo v družine na podlagi zgradbe cvetov. Danes nam pomaga še genetska analiza; z njo so na primer ugotovili, da so jastrebi starega sveta po izvoru ujede, jastrebi novega sveta pa štorklje.

​

Allosaurus
Apatosaurus
Archaeopteryx
Brachiosaurus
Brontosaurus
Camarasaurus
Camptosaurus
Ceratosaurus
Compsognathus
Dilophosaurus
Diplodocus
Huayangosaurus
Lesothosaurus
Megalosaurus
Ozraptor
Sarcosaurus
Stegosaurus
Tianchisaurus
Vulcanodon