Velike predele celin je preplavilo plitvo morje, najbolj prizadeto je bilo območje Severne Amerike. Najprej so se začele povodnji z južne strani. Nastal je velik zaliv, ki je prekril del današnjega Teksasa in Mehike. Tudi s severa je morje prodiralo vedno dlje, tako da sta bila nazadnje oba velika dela, ki nista bila pod vodo, povezana samo še z ozkim kopnim mostom. Nazadnje je potonil tudi ta in morji sta se združili v enega.
Severna Amerika je bila v tem času razcepljena na dva dela. Ocean je naseljevala ogromna množica plazilcev, kar nam dokazujejo številne okamnine. Ko so se vode naposled le umaknile, so nastala številna jezera in močvirja, ki so nudila primeren življenjski prostor za zadnje dinozavre. Po umiku vode je prišlo na kopnem do številnih večjih sprememb.
V času, ki je sledil, sta se nagubali obe gorski verigi Amerike – Skalno gorovje in Andokordiljeri. V Evropi, ki je bila razcepljena na severno in južno polovico, je prišlo do podobnih premikov. Tudi tukaj so se dvignila gorovja kot današnje Alpe.
S tektonskimi premiki in spremembami morskih razmer se je spreminjalo tudi podnebje. Medtem ko je bilo globalno podnebje v dobi jure še uravnoteženo, je prišlo v času krede do splošne ohladitve. Razvijali so se različni podnebni pasovi. To pa je v prizadetih predelih sprožilo tudi spremembe v rastlinskem svetu. Ko je počasi upadla morska gladina, je postajalo vse bolj suho. Nekdaj bujni gozdovi so se spremenili v savane s preslicami in praprotmi. V večjih višinah so rasli iglavci in ginki.
Pozneje so goljave, ki so nekdaj kot gozd nudile hrano in bivalni prostor orjaškim rastlinojedcem, porasli prvi grmi in hitro rastoče cvetnice. Sčasoma so se pojavili nizko rastoči listavci, pa tudi mešani gozdovi, ki so se pozneje v času terciarja še bolj razbohotili. Iz rastlinskih fosilov, ki so bili najdeni v določenih sedimentacijskih plasteh, lahko danes znanstveniki že določajo, kakšno podnebje je v določenih odsekih nekega geološkega obdobja na posameznem območju prevladovalo.
Zelo so se razmahnile žuželke, ki so bile prisotne v različnih redovih, zdaj pa je razvoj cvetnic omogočal njihov razcvet; vse bolj so se razvijale zveze med rastlinami in opraševalci. Že prej prisotni metulji, ki so se dotlej hranili z minerali, izločki vretenčarjev, ali pa samo kot gosenice, so se v mnogih redovih specializirali na nektar. Pridružili so se jim kožokrilci, v kredi pa so se razvile tudi čebele.
| Alanqa |  |
| Archaeoceratops |  |
| Abelisaurus |  |
| Albertosaurus |
 |
| Amargasaurus |  |
| Ankylosaurus |  |
| Argentinosaurus |  |
| Baryonyx |  |
| Carcharodontosaurus |  |
| Carnotaurus |  |
| Deinonychus |  |
| Edmontosaurus |  |
| Gallimimus |  |
| Giganotosaurus |  |
| Gorgosaurus |  |
| Hypsilophodon |  |
| Iguanodon |  |
| Lambeosaurus |  |
| Microraptor |  |
| Minmi |  |
| Oviraptor |  |
| Parasaurolophus |  |
| Protoceratops |  |
| Spinosaurus |  |
| Stegoceras |  |
| Suchomimus |  |
| Tarbosaurus |  |
| Triceratops |  |
| Troodon |  |
| Tyrannosaurus |  |
| Utahraptor |  |
| Velociraptor |  |