Red: Saurischia (zavrishiji) Podred: Theropoda (teropodi) Družina: Tyrannosauridae (tiranozavridi)

Višina	6m
Dolžina	15m
Teža	7 ton
Prebivališče	ZDA in Kanada
Obdobje	Pozna kreda

Tiranozaver je spadal v red dinozavrov s kuščarsko medenico. Živel je v pozni kredi pred 67 do 65 milijoni let. Njegovo ime izhaja iz grškega vzdevka ”tyranos”, ki pomeni vladar, latinska beseda rex pa kralj.

Ta dinozaver je bil dolg 15 metrov in visok 6 metrov. Pri tem je dosegel težo več kot 7 ton. Tiranozavrov trup je bil čokat, okolčje pa raztegnjeno in ozko. Tako je bilo veliko prostora za nastavke mišičevja dolgih, močnih nog.

Za gibanje telesa je bilo potrebno krepko in zajetno mišičevje, ki je omogočalo pregibanje in stezanje okoli sklepov. Mehko tkivo mišic se je med fosilizacijo razkrojilo, vendar se kjub temu da na kosteh izslediti narastišča mišic in na tej osnovi v primerjavi z danes obstoječimi živalmi ugotoviti, kako so bile mišice razporejene.

Tiranozaver se je gibal po dveh stebrastih zadnjih nogah s po tremi parklji, četrti prst pa ni segel čisto do tal. Telo je dobivalo dodatno oporo iz zaraščenih nartnic. Menda naj bi med tekom dosegal hitrosti do 25 kilometrov na uro. Prednji okončini sta bili kratki. Imeli sta dva prsta, a sta bili tako zakrneli, da nista segli niti do gobca. Morda sta mu služili kot pomoč pri vstajanju in dviganju, kar pa je bilo možno le, če je žival nagnila glavo daleč nazaj. Po prvih rekonstrukcijah je bil rep prikazan tako, da ga je vlekel za seboj po tleh. Pri tem se mu je gornji del telesa strmo dvigal. Danes so prepričani, da je bil gornji del telesa v skoraj vodoravni legi, rep pa so kot protiutež držali v zrak. To so omogočali dolgi izrastki na repnih vretencih. Teh so se držale krepke mišice, ki so ga dvigovale. Konico repa je lahko verjetno vihtel v vse smeri.

Noben drug dinozaver ni imel tako močne in velike lobanje kot tiranozaver. Koščen greben na temenici je bil izrastišče za močne čeljustne mišice. Iz skoraj 3 metre dolge lobanje je zeval velik, nekoliko naprej štrleč gobec s številnimi, do 20 centimetrov dolgimi zobmi. Bili so ostri kot bodala in vse večji proti žrelu. Po obrabi so se obnovili.

Je bil res ubijalski stroj ali morda le mrhovinar? Mnenja o njihovi prehrani se močno razlikujejo. Danes prevladuje mnenje, da se je tiranozaver hranil z velikimi rastlinojedci. Celo veliki dinozavri kot triceratop, niso bili varni pred njim. Najbrž je imel tiranozaver dobro razvita čutila, ki so mu olajšala zasledovanje plena. Domnevajo celo, da oči ni imel usmerjenih na stran, temveč poševno naprej, tako da je imel prostorski vid in s tem veliko vidno polje za zaznavanje plena. Ko je zgrabil žrtev, jo je s parklji tiščal k tlom. Tako je lahko s svojimi rahlo nazaj ukrivljenimi zobmi in njihovimi ostrimi robovi trgal kose tkiva. Manjše dinozavre je pogoltnil v celem. Da je lahko prišel do hrane, je verjetno sledil čredam drugih dinozavrov in občasno plenil bolne ali šibke živali.

Ko je tiranozaver z glasnim rjovenjem odprl svoj ogromni gobec, je ustrahoval tudi vrstnike, ki so mu morda poskušali odvzeti plen. Na teden je potreboval približno toliko hrane, kot je bil sam težak, zato je lahko v istem okolju preživelo samo majhno število sovrstnikov, saj hrana sicer ne bi zadostovala za vse. Domnevna življenjska doba tiranozavra je znašala približno 100 let. Izumrl je ob koncu krede z vsemi ostalimi dinozavri.