Najstarejša faza mezozoika, ki se je začela pred približno 248 milijoni let in končala pred 208 milijoni let, je dobila ime po trojni plasti sedimentnih usedlin v Srednji Evropi: pisanem peščenjaku, školjčnem apnencu in keuperju.

Razporeditev celin je bila podobna tisti v permu. Še vedno je obstajala supercelina Pangea, na kateri je zaradi velikosti kopenske površine vladalo celinsko podnebje.

Praproti in preslice, ki so bile na široko razširjene v permu, so zdaj rasle pretežno na obalah in vlažnih območjih. Poleg tega so se širili tudi prvi iglavci.

Mnoge skupine morskih organizmov so ob koncu perma izumrle. Zamenjale so jih različne školjke in vrste polžev. Pojavile so se tudi prve ostrige.

Od kopenskih živali so izginili najstarejši, sesalcem podobni plazilci reda pelikozavrov (Pelycosauria), ki mu je pripadal ofiacodon, močno pa so se razširile mnoge druge skupine plazilcev, kot so kuščarji in ribji zavri. Pojavili so se tudi vodilni plazilci, med katere spadajo dinozavri, leteči zavri in krokodili.

Pogosta prebivalca plitkih morij oziroma obalnih območij sta bila ploskozobi zaver Placodus in morski zaver Nothosaurus. Ti rodovi dinozavrov so imeli zobne plošče v dveh vrstah.

Pojavljalo se je vedno več sesalcem podobnih oblik živali, h katerim prištevamo kinognata. V poznem triasu so se prvič pojavili pravi dinozavri. Šlo je med drugim za plateozavra, velikega rastlinojedca. V letih med 1919 in 1932 so našli veliko fosilov tega zavra v nemškem Trossingenu.

Vrste dinozavrov, ki so živele v poznem triasu:

Chindesaurus
Coelophysis
Coloradisaurus
Plateosaurus
Thecodontosaurus
Riojasaurus
Prosompsognathus
Saltopus
Staurikosaurus
Eoraptor
Guaibasaurus
Herrerasaurus
Liliensternus
Lycorhinus
Melanorosaurus
Mussaurus